O dobrih in slabih sosedih

Pestrost živih bitij omogoča raznolike interakcije med vrstami. Vsaka rastlina vpliva na svojo okolico, v zemljo in zrak sprošča razne snovi, ki pa vplivajo na njene sosede. Pravtako nekatere zrasejo visoko in sosedam jemljejo svetlobo, nekatere pa so nizke in lovijo sončne žarke bolj pri tleh. Nekatere potrebujejo več vode, kot druge, nekatere naredijo globje korenine, nekatere pa jih bolj razvejajo po površini. Glede na vse to lahko ob sajenju in setju upoštevamo, katere rastline so dobre sosede in si pomagajo, katere pa si lahko na en ali drug način škodujejo.

Na našem vrtičku imamo mešane posevke. To pomeni, da rastline sadimo mešano. Tle se tako manj utrudijo, izkoristek pa je večji, saj imajo rastline različno globoko speljane korenine. S čimvečjo pokritosjo gredice preprečujemo, da bi se nam razrasla kakšna vrta, ki je na vrtu ne želimo preveč (takoimenovani plevel), pa tudi zmanjšamo suši zaradi vetra. Pri preprečevanju suše si pomagamo tudi z zastirkami.

Tako smo posadili buče malo stran od ostalih, saj se zelo razrasejo in so precej agresivne. Korenje, paradižnik in solata so dobri sosedje, zato so tudi pri nas pomešani. Med paradižnik smo tudi sejali baziliko. Tudi paprika in kumare se dobro razumeta, vendrar pa sta obe slabi sosedi paradižniku. Zelje in solata sta zelo uporabna za zapolnitev raznih praznih mest, saj sta dobra soseda praktično vsem.

Mešani vrtovi tudi izgledajo bolj pestro in v organiziranje le-njih lahko vložimo tudi svojo umetniško žilico.

Dobri sosedje