Arhiv meseca: april 2015

O invazivnih rujerodnih rastlinah

Z invazivnimi rastlinami imamo konkretne tegobe. To so namreč rastline, ki so precej neobčutljive, rasejo skorajda povsod, njihove korenine so močne in pri nekaterih vrstah tudi zelo globoke. Večina jih naredi ogromno semen, zato je njihovo razširjanje zelo uspešno in hitro.Te rastline so tujerodne, to pomeni, da jih v originalnem naravnem okolju pri nas ni. Probleme povzročajo zato, ker izpodrivajo naše, avtohtone vrste – jim jemljejo svetlobo, prostor in hrano. Tako naše vrste, še posebno občutljivejše, postajajo ogrožene od teh močnih in pogumnih rastlin.
Invazivke izvirajo iz okolij, ki so podobna našemu. Takih področij je v svetu velik (V Azija, JV Severna Amerika itd). Invazivke smo si prinesli ljudje sami, gojili smo jih (nekatere še vedno!!) kot okrasne rastline, nekatere so zelo medonosne in so jih zato nasajali čebelarji,
Invazivke se odstranjuje tudi v organiziranih akcijah (npr. na Rožniku), kjer je odstranjevanje zelo temeljito, pa se vrst kljub temu ne da popolnoma odstraniti. Japosnki dresnik se, npr., razmnožuje tudi vegetativno, se pravi iz vseh delčkov korenine, ki jih pozabimo v zemlji, zrase nova rastlina. V Sloveniji se nam razrašča nad 30 vrst invazivk.
Tudi na našem vrtičku so bile invazivke, saj že nekaj časa ni bil obdelan. Razrastla sta se japonski dresnik (Fallopia) in zlata rozga (Solidago canadensis)
Invazivne rastline
Kup japonskega dresnika, ki ga bomo zažgali.

O škodljivcih

Treba je poudariti, da ima vsaka živalica, gliva ali bakterija v ekosistemu svojo vlogo. Kljub temu pa svojega vrta ne želimo popolnoma prepustiti naravi, saj bi bil tako pridelek veliko manjši in manj zdrav. Na rastlinah in v zemlji se nam pogosto pojavi mnogo škodljivcev, ki našim rastlinam tako ali drugače škodujejo – jim pijejo rastlinki sok, jih izčrpavajo, pojedo mlade poganjke ali cvetove, naglodajo korenine itd. Zato poskušamo preprečiti prevelik vdor teh vrst. Mnogo se da soriti že preventivno, nekaj delamo kasneje – odstranjujemo obolele poganjke iz vrta (ne na kompost, da se bolezen ne širi!), s hotelom za žuželke privabljamo vrste, ki škodljivce plenijo (npr. pikapolonica, katere ličinke so plenilci in pojedo mnogo škodljivcev), škropimo z naravnimi pripravki (npr. mleko proti ušem), nastavljamo odganjalce proti voluharjem, odstranjujemo polže itd. Pomembno je, da svoj vrt poznamo dobro in sledimo njegovemu razvoju, saj le tako lahko pravi čas opazimo, če so nas obiskali nepovabljeni gostje.
Škodljivci
Taki gostje pa so tako ali tako težko neopaženi…

O zastirkah in zalivanju mladih rastlin

Še posebno, ko je sadika mlada in še nima močnih korenin, je njen koreninski sistem zelo občutljiv. Takrat jo hitro prizadane suša. Suša se pojavi tudi, če je močen veter, saj presuši odprto zemljo. Zato je pametno, da zemljo zaščitimo. Za zastirko je uporabno žaganje, slama ali pa kar zelenje, ki ga naberemo v naravi – pazimo le, da rastline nimajo razvitih cvetov ali celo plodov, saj bi si tako sami posejali plevel. Zemljo okoli mlade rastline dobro in na debelo zaščitimo z zastrirko, ki ohranja veliko bolj nespremenljivo klimo in zemlja ostaja vlažna ter ravno prav topla. Paziti pa je potrebno na to, da se nam pod zastirko ne razmnožijo ali naselijo kakšne živalice, ki bi našim rastlinam lahko škodovale. Vrtiček torej dobro opazujemo.

Zastirke

Mlade rastline zalivamo na nekaj dni in takrat močno, zato da jih vzgajamo, da razvijajo svoj koreninski sistem v globino. Ob pogostem zalivanju (in če je vode premalo) bodo njihove korenine na površju in zato veliko bolj občutljive in ranljive.

O dobrih in slabih sosedih

Pestrost živih bitij omogoča raznolike interakcije med vrstami. Vsaka rastlina vpliva na svojo okolico, v zemljo in zrak sprošča razne snovi, ki pa vplivajo na njene sosede. Pravtako nekatere zrasejo visoko in sosedam jemljejo svetlobo, nekatere pa so nizke in lovijo sončne žarke bolj pri tleh. Nekatere potrebujejo več vode, kot druge, nekatere naredijo globje korenine, nekatere pa jih bolj razvejajo po površini. Glede na vse to lahko ob sajenju in setju upoštevamo, katere rastline so dobre sosede in si pomagajo, katere pa si lahko na en ali drug način škodujejo.

Na našem vrtičku imamo mešane posevke. To pomeni, da rastline sadimo mešano. Tle se tako manj utrudijo, izkoristek pa je večji, saj imajo rastline različno globoko speljane korenine. S čimvečjo pokritosjo gredice preprečujemo, da bi se nam razrasla kakšna vrta, ki je na vrtu ne želimo preveč (takoimenovani plevel), pa tudi zmanjšamo suši zaradi vetra. Pri preprečevanju suše si pomagamo tudi z zastirkami.

Tako smo posadili buče malo stran od ostalih, saj se zelo razrasejo in so precej agresivne. Korenje, paradižnik in solata so dobri sosedje, zato so tudi pri nas pomešani. Med paradižnik smo tudi sejali baziliko. Tudi paprika in kumare se dobro razumeta, vendrar pa sta obe slabi sosedi paradižniku. Zelje in solata sta zelo uporabna za zapolnitev raznih praznih mest, saj sta dobra soseda praktično vsem.

Mešani vrtovi tudi izgledajo bolj pestro in v organiziranje le-njih lahko vložimo tudi svojo umetniško žilico.

Dobri sosedje

O hotelih za žuželke

Kot zavedno vrtičkarji vemo, so žuželke tudi zelo koristna živa bitja, predvsem pa imajo kljub svoji pravici do bivanja na tem planetu, za preživetje vedno manj možnosti. Ljudje za bivanje potrebujemo vedno več prostora, s čemer krčimo naravni prostor raznim živim bitjem ter s tem podiramo naravni ekosistem. Ekosistem kot zaključena celota funkcionira, dokler ne pride do kakšnih naravnih katastrof, izumiranj vrst itd. V to celoto posegamo tudi ljudje – kot prvo, zaradi bivalnega in tudi kmetijskega prostora, kot drugo pa s strupi, ki jih spuščamo v naravo. Ljudje zelenjavo in sadje škropimo s pesticidi, s čemer zelo ogrožamo žuželke – posledično pa ves naravni sistem. Tudi v ozračju je mnogo škodljivih plinov, za katere smo odgovorni prav mi, ljudje. Da bi žuželkam vsaj malo pomagali, postavljamo hotele za žuželke. Računamo tudi, da bi z novo bivalno možnostjo privabili žuželke, ki bi morda drugače prišle živeti na naš vrtiček in škodovale naši zelenjavi, ki jo s trudom pridelujemo. Treba je vedeti, da nobeno živo bitje ni zgolj škodljivo in da ima svoj pomen in mesto v naravnem ekosistemu. Raznolikost živih bitij ima za zdrav ekosistem ogromen pomen. Če želimo, da naš vrtiček zaživi v celoti, moramo poleg za rastline, poskrbeti za živalski svet. Žuželke medsebojno poskrbijo zase in za svoj obstoj – ene pojedo druge. Lahko se potrudimo, da s pomočjo hotela in pa primernih rastlinskih vrst ter njihove oskrbe privabimo čimveč tistih živalic, ki jih štejemo za koristne v našem vrtičku.

V okviru delavnic Mladi vrtičkarji načrtujemo delavnico, kjer si bomo sami izdelali svoj hotel za žuželke. Hotel bo lesen, notranjost bomo napolnili s slamo, votlimi suhimi rastlinami, lepenko, žaganjem, morda opeko, vejicamo, lupinami oreškov itd. Pomembno je, da imajo žuželke na voljo čimveč luknjic in pa da je vhod zaščiten z mrežo, ki preprečuje obisk nepovabljenih gostov.

Kdaj bo delavnica potekala, bomo objavili na spletni strani. Otroci, vabljeni!

HOTEL